Pojdi na vsebino

Seznam bosanskih kraljev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

To je kronološka lista bosanskih kraljev. Za ostale bosanske vladarje, glej:

Kralji

[uredi | uredi kodo]
  •       Osebe označene s sivo barvo so nosile titul, a nikoli niso vladale celemu kraljestvu.
ime obdobje vladanja opombe soprog/a suzeren
Štefan Tvrtko I.
(Kotromanići)
(* okrog 1338 - † Mile (Visoko), 10. marec 1391)
26. oktober 1377 - 10. marec 1391 Osvojil Dalmacijo ter dele Srbije in Hrvaške. Bosna politično stabilna. Razvijajo se mesta, trgovina in rudarstvo. Doroteja Bolgarska
(* Vidin (Bolgarija), 1355 - † Mile (Visoko), 23. avgust 1390)
(1 sin ?)
Ludvik I.
(* Višegrad, 5. marec 1326 - † Trnava, 10. september 1382)
Marija
(* 1371 - † 17. maj 1395)
Sigismund
(* Nürnberg, 14. februar 1368 - † Znojmo, 9. december 1437)
Štefan Dabiša
(Kotromanići)
(* okrog 1339 - † Kraljeva Sutjeska, 8. september 1395)
marec 1391 - 8. september 1395 Vnuk bana Štefana I., izgubil Hrvaško in Dalmacijo – ohranil pa naziv kralj Hrvaške in Dalmacije. Priznal ogrskega kralja Sigismunda za svojega naslednika. Jelena Gruba
(* ? - † ?)
(1 hčerka)
Jelena Gruba
(Nikolići)
(* ? - † po marcu 1399)
september 1395 - maj 1398 Vdova po Štefanu Dabiši; bosansko plemstvo jo izbere za vladarico. De facto je imela zelo malo moči, ker so se knezi zelo okrepili. Odstavljena. 18. marca 1399 zadnja omemba Jelene v spisih, po tem datumu se najbrž zateče v nek samostan in tam umre.[1] Štefan Dabiša
Štefan Ostoja
(Kotromanići)
(* ? - † Bobovac, 1418)
1398 - 1404
1409 - 1418
Nezakonski sin Tvrtka I., ustoličen po Jelenini odstavitvi, a tudi on hitro odstavljen. Vrne se 1409 in naslednja tri leta se s Tvrtkom II. bori za oblast. ima tri žene:
Vitača, kronana 1398;
Kujava Radinović, kraljica Bosne od 1399 do 1404 in od 1409 do 1416 (imata 1 sina);
Jelena Nelipčić, kraljica Bosne od 1416 do septembra 1418
Štefan Ostojić
(Kotromanići)
(* ? - † Bobovac,[2] pred aprilom 1422)
1418 - 1421 Sin Štefana Ostoje in Kujave Radinović; obnovil zavezo z Benečani. neoženjen
Štefan Tvrtko II.
(Kotromanići)
(* pred letom 1382 - † november 1443)
1404 - 1409
1421 - november 1443
Sin Tvrtka I., postavljen na prestol po odstavitvi Štefana Ostoje, kmalu za tem tudi on odstavljen. Neprenehoma se je boril z raznimi uporniki. Doroteja Gorjanska
(* ? - † Bobovac, med 19. in 24. septembrom 1438)
protikralj Radivoj Ostojić
(Kotromanići)
(* Jajce, okrog 1410 - † Jajce, 5. junij 1463)
1433 - 1435 Nezakonski sin Štefana Ostoje; Turki ga podprejo v boju za odvzem Tvrtkove krone. Sporen vladarski status. Katarina
(3 sinovi)
Murat II.
(* 1404 - † 3. februar 1451)
Štefan Tomaš
(Kotromanići)

(* Orihovac, ? - † Jajce, 10. julij 1461)[3]
november 1443 - julij 1461 Prvi bosanski kralj, ki ga papež Evgen IV. prizna za zakonitega kralja. Preganja bogumile. Na začetku je bil v sporu s herceg vojvodo Kosačo. Vojača, ki je bogumilka in ne želi sprejeti katoliške vere
(* Prozor, okrog 1417 - † pred 1463) (imata 1 sina);
1445 papež Evgen IV. dovoli ločitev in Tomaš se poroči s
Katarino Kosača
(* Blagaj pri Mostarju, 1424/26 - † Rim, 25. oktober 1478)
(1 sin in 1 hčerka)
otroka sta med turškim osvajanjem Bosne ugrabljena in odpeljana v Turčijo, kjer sprejmeta islam. Sin pozneje postane bosanski beg. Katarina zbeži v Rim in se od tam bori za osvoboditev Bosne. Razglašena za blaženo.
Ladislav Posmrtni
(* Kómarno (Slovaška), 22. februar 1440 - † Praga, 23. november 1457)
Matija Korvin
(* Kolozsvár (Transilvanija), 23. februar 1443 - † Dunaj, 26. april 1490)
Štefan Tomašević
(Kotromanići)
(* ? - † Jajce, 25. maj 1463)
julij 1461 - junij 1463 Sin Tomaša in Vojače. Zadnji kralj Bosne in despot Srbije; umre v padcu Bosne pod osmansko oblast. Jelena Branković (Mara)
(* Smederevo, 1447 - † Trakija,[4] po letu 1500[4])
Nikola Iloški
(Iloški)
(* Ilok, 1410 - † 1477)
1471 - 1477 Naslovni kralj Bosne; ban Mačve, Hrvaške, Dalmacije in Slavonije, ter vojvoda Transilvanije. Za naslovnega kralja ga postavi ogrski kralj Matija Korvin. Doroteja Széchy
Matija Radivojević
(Kotromanići)
(* po letu 1450 - † po letu 1490)
1465 - 1471 Sin Radivoja Ostojića, zadnji iz dinastije Kotromanićev. Mehmed II. ga pokliče v Carigrad in mu ironično podeli naziv kralj Bosne. Poroči se s Turkinjo in narod ga zavrne. ? Mehmed II. Osvajalec
(* 30. marec 1432 - † 3. maj 1481)
Matija Vojsalić
(Hrvatinići)
(* ? - † 1476)
1472 - 1476 Zadnji poznan iz rodbine Hrvatinićev. Mehmed II. ga imenuje za naslovnega kralja Bosne. Kmalu odstavljen zaradi sodelovanja z Ogrskim kraljestvom zoper Osmansko cesarstvo.

Nazivi

[uredi | uredi kodo]

Kralji Bosne so uporabljali dve obliki nazivanja: krajšo in daljšo. Krajša se je glasila:

Po milosti Gospoda Boga kralj Srbom, Bosni, Primorju in vse k temu.[5]
(latinsko: Gratia Dei rex Serbiae, Bosniae, maritimarum partium, etc.)

Daljši naziv se je glasil:

Po milosti Gospoda Boga kralj Srbom, Bosni, Primorju, Humu, Dalmaciji, Hrvaški, Dolnjim krajem, Zahodni strani, Usori, Soli in Podrinju in vse k temu.[5]
(latinsko: Dei gratia rex Serbiae, Bosniae, Maritimarum partium, Chulmensium Terrarum, Dalmatiae, Croatiae, partis inferioris, Occidentalium partium, Usoriae, Soliae, Podriniae, etc.)

Red kraljevega trona

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Štefan Tvrtko I.
ban 1353 - 1377
kralj 1377 - 1391
 
Štefan Dabiša
1391 - 1395
 
Jelena Gruba
1395 - 1398
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Štefan Ostoja
1398 - 1404
1409 - 1418
 
 
 
 
Štefan Tvrtko II.
1404 - 1409
1421 - 1443
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Štefan Ostojić
1418 - 1421
 
 
Radivoj Ostojić
1433 - 1435
 
Štefan Tomaš
1443 - 1461
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Matija Radivojević
1465 - 1471
 
Štefan Tomašević
1461 - 1463
 
 
 
 

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Krunoslav Draganović: Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine, 1942.
  2. Van Antwerp Fine, John (1994). The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. University of Michigan Press. COBISS 40589569. ISBN 0-472-08260-4.
  3. Pavao Anđelić, Bobovac i kraljeva Sutjeska: stolna mjesta bosanskih vladara u XIV i XV stoljeću, Veselin Masleša, 1973.
  4. 4,0 4,1 Milorad Ekmečić, Srpska akademija nauka i umetnosti. Odbor za istoriju Bosne i Hercegovine; Zbornik za istoriju Bosne i Hercegovine, SANU, 2002, str. 60.
  5. 5,0 5,1 Narodni muzej v Sarajevu, Bulletin du Museé de la République socialiste de Bosnie-Herzégovine à Sarajevo: Archéologie,1954.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]