Pojdi na vsebino

Smederevo

Smederevo
Smederevo se nahaja v Srbija
Smederevo
Smederevo
Zemljepisna lega v Srbiji
44°39′48″N 20°55′44″E / 44.66333°N 20.92889°E / 44.66333; 20.92889
DržavaSrbija Srbija
OkrajPodonavski upravni okraj
MestoSmederevo
Nadm. višina
73 m
Prebivalstvo
 (2002)[1]
 • Skupno62.805

Smederevo (srbsko Смедерево, Smederevo, hebrejsko Sfenterom, nemško Semendria, romunsko Semendria, madžarsko Szendrő, turško Semendire) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Podonavskega upravnega okraja.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Smederevo je zraslo ob Donavi na mestu nekdanjega rimskega naselja. V starih listinah se omenja že v 9. stoletju. Leta 1427, ko je Beograd prišel pod Madžarsko oblast, je bila tu prestolnica srbske države. Despot Đurađ Branković (oče celjske grofice in kneginje Katarine Branković) je od leta 1428 do 1430 na manjšem trikotnem delu obale tik ob izlivu Jezave v Donavo po zgledu bizantinskih fortifikacij zgradil največjo srbsko trdnjavo. Trdnjavi so kasneje dozidali še večji grajski del. Ves kompleks je bil opasan s številnimi obrambnimi stolpi povezanimi z obrambnim zidom. Danes je v ruševinah, prav tako kot Mali grad v katerem je bil despotov dvor. Poleg trdnjave, ki se je dlje kakor vse druge utrdbe na Balkanu upirala Turkom stoji na mestnem pokopališču zanimiva cerkvica zgrajena v 15. stoletju s freskami predvsem iz 17. in 18. stoletja, ki s svojim videzom spominja na samostan Ravanico, katerega je leta 1380 pri Ćupriji zgradil knez Lazar. S turškim zavzetjem Smedereva 1459 je srbska srednjeveška država prenehala obstajati.[2]

Demografija

[uredi | uredi kodo]
let 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2006
Št. prebivalcev 59.545 66.132 77.682 90.650 107.366 110.768 109.809 117.134*

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09
  2. Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]